2. POGLAVJE (4. del)

 Bil je on, moški katerega sem videvala v nakupovalnem centru. Hitro povem Kaylie naj se obrne, a ona ga ni več videla. Res je kot duh, se pojavi in izgine. 

Kaylie: Verjetno je kakšen paparazz.

Jaz: Upam, da ne, ker je kar strašno, da te takole nekdo zasleduje.

Kaylie: Vem ja, pojdiva spat.

Znašla sem se na nekem kraju, ki ga ne poznam. Bilo je kot v pravljici, nebeško modro morje in nebeško modro nebo z nekaj belimi oblaki, palme, pesek, pomol, gugalnica v vodi in hiška na vodi. Opazovala sem vse okrog sebe, videla sem celo delfine. Iz hiške sem se odpravila po pomolu proti obali, stemnilo se je. Videla sem veliko ljudi, ki plešejo in pojejo v enem od lokalov. Plesalke so bile oblečene v havajske obleke. Od nekdaj so mi bila všeč ta oblačila. 

Vse sem opazovala od daleč, nisem si upala iti bližje, ker sem bila sama. Usedla sem se na  ležalnik in opazovala ljudi. Mikalo me je, da bi se usedla za mizo in jih od bližje opazovala, a mi je nekaj govorilo, da naj ostanem tam. Čez nekaj časa me nekdo prime za ramena, prestrašena se obrnem in vidim njega. Ne, ni bil to isti človek, ki me ves čas opazuje. Bil je on, ja on. Imam občutek, da sem ga že nekje videla, a ne vem kje. Nasmehne se mi. Joj, od kje poznam ta nasmeh? Hočem videti cel obraz, a je tema in se ga le malo vidi. 

On: Sem te prestrašil? (se nasmehne)
Jaz: Malo pa res.
On: Se opravičujem. (se nasmehne). Kako ti je ime?
Jaz: Riley. Pa tebi?
On: Pustiva moje ime, pojdiva plesat.

Prijel me je za roke in me povlekel na plesišče. Začela se je ravno nežna glasba in seveda tisti slavni trenutek 'čas za objemanje'. Povlekel me je bolj k sebi, roke dal okrog mojih bokov in začela sva plesat. Verjemite mi, da me tale 'čas za objemanje' niti malo ne moti. Po navadi me, ampak tokrat res ne. Njegove roke, njegovo telo, nasmeh... 

Ves čas me gledal v obraz, a jaz še vedno nisem jasno videla njegovega obraza. Želela sem se zavrteti, da bi ga obrnila proti luči in videla obraz, a je videl, kaj sem želela storiti in mi to preprečil. Zakaj mi to dela? Zakaj mi ne dovoli, da ga vidim? Na uho mi je zašepnil 'pojdiva na sprehod.' Sprehajala sva se ob obali in se usedla na gugalnico. 

On: Se greva igrico, da vsak postavi 5 vprašanj?
Jaz: Seveda! 
On: Kdo začne?
Jaz: Bom jaz!
On: No, kar pogumno.
Jaz: Kako ti je ime?
On: To vprašanje preskočiva, ker ti ne bom povedal. (se nasmehne)

Ugh, zakaj me tako muči!!!?? No, čeprav me bolj kot ime zanima njegov obraz.

Jaz: Okej. Koliko si star?
On: 20. Zdaj pa jaz. Iz kje si?
Jaz: Iz Malibuja. 
On: Oo, tam je pa lepo. V tistih slavnih hiškah?
Jaz: A, seveda. 
On: Me boš povabila na obisk?

OOOO, še z veseljem bi te! 

Jaz: Bom, ampak imam pogoj.
On: Kakšen?
Jaz: Pridi bližje, da vidim tvoj obraz.

Nasmehne se in počasi prihaja proti meni.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

2. POGLAVJE (3.del)

2. POGLAVJE (2.del)